Jana Pretnar, Učiteljica AEQ metode® 1. stopnje- Vloga menstrualnega ciklusa pri počitku

Ob razmišljanju o tej temi sem se spomnila, kako sem med življenjem v tujini tudi sama doživljanja razlike med zahodnimi in vzhodnimi družbami glede različnih kulturnih pristopov do ženskega telesa, zdravja in družbenih vlog.

V vzhodnih družbah, zlasti v tradicionalnih azijskih kulturah oz. na njihovih bolj ruralnih področjih je menstrualni ciklus pogosto povezan s posebnimi praksami počitka in oskrbe. V nekaterih azijskih kulturah menstruacija še vedno predstavlja čas, ko se ženske umaknejo iz vsakodnevnih obveznosti, da bi se spočile in se posvetile osebni negi. Včasih se za to obdobje uvede posebna prehrana, rutine in obredi, ki podpirajo žensko zdravje in počitek. Menstrualni ciklus se pogosto obravnava kot del naravnega ciklusa, ki zahteva spoštovanje in prilagajanje.

V afriških plemenih in skupnostih so pristopi k menstrualnemu ciklusu raznoliki, odvisno seveda od lokalnih tradicij in kulturnih praks, ki se zelo razlikujejo. Nekatera plemena dojemajo menstruacijo kot naraven del ženskega življenja in imajo posebne rituale, ki zagotavljajo ženskam počitek in podporo med menstruacijo. V teh skupnostih ženske včasih počivajo v posebnih hiškah, kjer jih spremljajo druge ženske. Ženske se med seboj negujejo in si pomagajo. Sicer se pri tem same za nekaj dni izključijo oz. oddaljijo od moških, a si hkrati vzamejo čas zase in dopustijo nego s strani drugih žensk (navadno starejših). V nekaterih plemenih pa menstruacija žal ostaja še velik tabu, kar vodi do stigmatizacije in izključevanja žensk med menstrualnim ciklusom. V takšnih primerih se menstruacijo lahko obravnava kot nekaj nečistega ali nezaželenega, kar seveda vpliva na vlogo žensk v skupnosti. Pristopi do menstruacije se torej zelo razlikujejo, nekatere skupnosti pa si prizadevajo zmanjšati stigmo in izboljšati izobraževanje o menstruaciji, kar pomaga ženskam, da se med ciklusom počutijo bolj podprte in sprejete.

Čeprav je v nekaterih kulturah poudarek na počitku med menstruacijo, se v zahodnem svetu to manj upošteva – ženska je osredotočena na delo, »kot da ni nič«, zaradi česar je tako fizično kot mentalno preobremenjena, kar vodi v dodatno napetost v trebušni votlini. Menstruacija je sicer čedalje manj, a še vedno je pogosta tabu tema, s katero se ženske spopadajo s tišino ali z minimiziranjem njenega vpliva. Menim, da je bilo veliko škode tudi narejene z vici o PMS-ju, ki vztrajno krožijo. Povezava med PMS-jem in tečno žensko je namreč še vedno precej aktualna, tako da ni čudno, da veliko žensk enostavno prikrije »tisti čas v mesecu«, saj se želi izogniti tovrstnim komentarjem. Jim je za zamerit? Po drugi strani opažam tudi, da veliko žensk ne nek način izkorišča svoj PMS, saj ji le-ta v njeni glavi takrat omogoča, da v tistem času poje enormne količine sladkega/slanega … in nato dobesedno krivi za to svojo menstruacijo oz. hormonsko neravnovesje in s tem seveda sebe, da se je nekaj dni tako brezglavo prenajedela. Nastopi občutek krivde, samosabotaža in podobno. Ko sedaj razmišljam, niti ne poznam nobene ženske z res zdravim odnosom do svoje menstruacije, ki bi si spočila na kavču, udobno zavita v toplo deko.

Zanimivo je tudi sedaj opazovati moj pretekli ali še trenutni odnos veliko žensk, ko rečejo, da imajo

»menstro«. Beseda, ki nekako ne odraža pozitivne, očiščevalne in pomlajevalne funkcije menstruacije za žensko telo, ampak žal zveni bolj negativno, že kot breme in nujno zlo – torej kot nekaj, kar želiš, da je čim prej mimo. Ravno nekaj dni nazaj sem govorila s prijateljico, ki je rekla, da ima migreno zaradi

»te boleče menstre«. To je rekla s takim gnevom, da se ne čudim, da ob tem ni sposobna na vlogo menstruacije pogledati iz pozitivnejšega zornega kota. Dejstvo je namreč, da ji je ravno ta ista menstuacija omogočila, da ima otroka.

Poleg vpliva zahodne kulture, ki poudarja produktivnost in učinkovitost, s čimer se ustvarja velik pritisk na ženske, da nadaljujejo z delom in obveznostmi tudi med menstruacijo, želim izpostaviti tudi vlogo naših mater in očetov. Kako so se naše mame soočale s svojo menstruacijo? Kako so nam predstavile pomen menstruacije, ko smo jo prvič doživele? Kako so jo same doživljale in kako so se počutile ob svojih možeh? So jih ti razumeli in podpirali? Partnerji imajo v današnjih časih vedno pomembnejšo vlogo pri gospodinjskih opravilih, zlasti pri ženskah z otroki, kjer je sodelovanje ključnega pomena, vendar v preteklosti ni bilo vedno tako. Ravno med menstrualnim ciklusom se lahko pokaže, koliko podpore in sodelovanja obstaja v odnosu. Moški lahko pomaga tako, da prevzame večji del zadolžitev, ženska pa mu zaupa in mu dovoli prevzeti področja, ki so običajno njena odgovornost. Ključno za nebolečo menstruacijo je, da se ženska počuti varno in ima zaupanje v svojega partnerja in okolico. Če tega ni, se lahko njena ženska funkcija zmanjša, kar vodi v telesne simptome stresa. Menstrualni ciklus je lahko tudi priložnost za razkrivanje morebitnih izzivov in konfliktov v odnosih, saj je ženska v tem času bolj čustvena in manj stabilna. Tako lahko menstrualni ciklus postane obdobje čustvenega čiščenja, ko se odkrijejo nerazrešene težave v odnosih.

Na svojo menstruacijo šele zadnje čase ne gledam več kot na breme oz. kot na nekaj, kar je odveč. Na novo se učim sprejemati tudi ta del ženske v meni. Z mamo se nikoli nisva zares pogovarjali o menstruaciji, kljub temu da imam tudi starejšo sestro. Nekako je bila to pri nas tema, o kateri se ne govori, tako da je tudi nikoli prej nisem dojemala kot »pomlajevalno« in nekaj, kar je tako bistveno za žensko. Doma mi nikoli ni bilo predstavljeno, da naj bi v treh dneh po začetku menstruacije ženska počivala, pri čemer bi njene odgovornosti prevzeli drugi. V času menstruacije je namreč priporočljivo omejiti ali odložiti nenujne aktivnosti in opravila. Ta nasvet lahko v današnjem svetu deluje idealistično, vendar je to smer, v katero bi morale ženske stremeti, kolikor je mogoče. Vendar pa kljub zavedanju veliko žensk ne more, ne zmore ali noče upoštevati ali izvajati takšnega počitka. Tako se v praksi žal izkaže, da ima posameznica lahko več svobode in želja pri načrtovanju svojih družbenih in športnih dejavnosti kot npr. pri svojem delovnem urniku, kjer ima manj avtonomije. Poleg tega družba in ženska sama še vedno pričakuje, da bo kljub vsemu zmogla narediti sama vse, kar je potrebno, kar lahko vodi do zakrčenih mišic, ignoriranja signalov iz telesa in pogostega dela brez ustreznega počitka.

A ta pričakovanja niso le družbeno pogojena, temveč so tudi oz. predvsem konstrukt naše vzgoje in vzorcev, ki smo jih dekleta oz. ženske tekom let odraščanja opazovale pri svojih mamah, tetah in babicah. Kaj je menstruacija predstavljala za ženske še generacijo ali dve pred našimi babicami, si lahko zelo nazorno preberemo v knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače avtorice Milene Miklavčič.

Problem razumevanja vloge menstrualnega ciklusa tako ni le v ženskah samih in v naših predstavah, kaj sploh je pravi pomen menstruacije ter kako jo dojemamo, temveč v celotnem družbenem sistemu in pričakovanjih – tako lastnih kot družbenih.

 

Jana Pretnar, Učiteljica AEQ metode® in AEQ dihanja® 1. stopnje

Povzetek po: Učbenik za učitelja AEQ dihanja 1.stopnje

Preberite še:

Ob razmišljanju o tej temi sem se spomnila, kako sem med življenjem v tujini tudi sama doživljanja razlike med zahodnimi in vzhodnimi družbami glede različnih kulturnih pristopov do ženskega telesa, zdravja in družbenih vlog.