Janez Logar, učitelj AEQ dihanja 1. stopnje – Nos

Dihanje skozi nos je naravni proces, ki ima številne koristi za zdravje in dobro počutje. Zakaj je dihanje skozi nos koristno?

  1. Povečanje kisika v krvi: Dihanje skozi nos omogoča počasnejše in globlje dihanje, kar omogoča, da se več kisika absorbira v pljučih in nato v kri (Bohrov učinček).
  2. Filtracija zraka: Nosne poti vsebujejo dlačice in sluz, ki delujejo kot naravni filter za zrak, ki vstopa v pljuča. To pomaga pri zadrževanju delcev prahu, alergenov in mikrobov ter preprečuje, da bi ti delci vstopili globoko v dihalne poti.
  3. Ogrevanje in vlaženje zraka: Nosna sluznica segreva in vlaži zrak, ki vstopa v dihalne poti. To pomaga pri preprečevanju izsušitve sluznice dihalnih poti in olajša dihanje, zlasti v suhem ali hladnem okolju.
  4. Aktivacija encima dušikovega oksida: Nosna sluznica vsebuje encim, imenovan dušikov oksid, ki ima protibakterijske in protivirusne lastnosti ter pomaga pri razširjanju krvnih žil, kar lahko izboljša pretok zraka in kisika v telesu.

Nasprotno od pravilnega dihanja skozi nos je prehitro dihanje, dihanje pretežno z zgornjim delom pljuč in običajno skozi usta. Tako si sami ustvarjamo hiperventilacijo, ki privede do hiperoksidacije in posledično do manj kisika v celicah, tkivih in v celem telesu (razen v krvi) – zakaj? Ker primanjkuje CO2 v krvi. Posledica takega stanja je omedlevica ali vrtoglavica, poruši se pH krvi. Pri dihanju skozi nos preprosto ne moremo dobiti preveč kisika, saj nas pomanjkanje zraka prisili v zmanjšanje napora. Pot skozi nos ne omogoča tolikšne količine zraka kot skozi usta. Razen tega je pot zraka skozi nos, glede na pot skozi usta, daljša in ožja. o zrak vstopi skozi nos, prehaja skozi nosne prehode (nozdrvi), nato skozi nosno votlino, kjer ga filtrirajo dlačice in sluz, ter nato skozi nosno žrelo in grlo. Od tam zrak potuje skozi sapnik in se končno razcepi v bronhije, ki vodijo v pljuča. Ko pa zrak vstopi skozi usta, gre skozi ustno votlino, nato skozi grlo in naprej skozi sapnik v pljuča. Pot zraka skozi usta je torej krajša, saj zrak ne prehaja skozi nosne prehode in nosno votlino.

Zaradi svojega razvitega vonja in sposobnosti zaznavanja vonjav so lahko ljudje v preteklosti uporabljali nos za zaznavanje nevarnosti, kot so plamen, dim, vonj po živalih ali vonj po hrani. Poleg tega je močan voh omogočal tudi zaznavanje potencialnega plena ali virov hrane. Prav tako je bila zaznava vonjav pomembna za socialno interakcijo in komunikacijo med ljudmi in skupnostmi v preteklosti. Na primer, vonj po človeškem plenu ali vonj po določenih rastlinah je lahko signaliziral prisotnost drugih ljudi ali določenih virov hrane. Glede na to je bilo dihanje skozi nos pomembno za zaznavanje in prepoznavanje različnih vonjav in vonjav v naravi, kar je prispevalo k preživetju in prilagodljivosti človeka kot vrste. Danes te nuje ni več in si moderni človek lahko privošči manj oster vonj, lahko diha skozi usta, hiperventilira, na ta način kratkoročno poveča učinkovitost in si dolgoročno dela (svojemu telesu kot tudi svojemu počutju) škodo. Konkretno se to pozna tudi v rastočem številu (in deležu) psihoz kot bolezenskih stanj sodobnega človeka. Glavna značilnost psihoz je izguba stika z realnostjo, potlačenje in popačenje realnosti). Mednarodna klasifikacija bolezni (ICD) ter Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM) ločujeta različne oblike psihoz, kot so shizofrenija, bipolarna motnja s psihozo, psihoza zaradi drog in alkohola, shizoafektivna motnja…

Stalno dihanje skozi usta in plitko dihanje z zgornjo polovico prsnega koša (navpišno dihanje) vključujeta receptorje za stres v zgornjih predelih pljuč, ki tako dodatno stimulirajo simpatični živčni sistem. Tudi pretiran šport nas vodi stran od dihanja skozi nos. Športniki in pretirani rekreativci zelo pogosto dihajo skozi usta, ko to niti ne bi bilo potrebno. Sicer je tudi res, da športnik potrebuje postopnost pri navajanju na dihanje skozi nos. Zaradi prehitrega prehoda na dihanje skozi usta si tako športniki zmanjšujejo količino CO2 v krvi (ker ga preveč izdihajo). In s tem samo potrjujejo Bohrov učinek v praksi, vendar sebi v škodo. Zaradi dihanja skozi usta in posledično hipreventilacije mora tudi srce bolj delati kot bi bilo potrebno. Posledica so zato tudi pogoste aritmije, srčne odpovedi, saj srce ni ustvarjeno za prekomerno in kronično bitje (in delo) preko normale, ki ga je postavila narava tekom razvoja milijonov let evolucije.

Ko gredo športniki preko sebe so deležni več bolečin, poškodb in niso sočutni do lastnega telesa. Vzrok je običajno neravnovesje časa v njegovem življenju nasploh, ne le pri športu. Sodobni človek hiti tudi tam in takrat ko to ni nujne potrebe. Zdi se, da tempo diktira ego s svojimi željami in zahtevami. Vendar ego deluje po zakonih kvantne fizike. Te želje in potrebe pa mora izvesti telo, ki živi po zakonih klasične fizike hkrati pa mora upoštevati še zakone časa.

 

Na koncu poglejmo še glavne značilnosti in posledice dihanja skozi nos in skozi usta

Dihanje skozi nosDihanje skozi usta
Filtracija zrakaUčinkovita filtracija delcev in mikrobovManjša filtracija, večje tveganje za okužbe
Ogrevanje in vlaženje zrakaZrak se segreva in vlažiManjše ogrevanje in vlaženje, suha sluznica
Aktivacija dušikovega oksidaDaNe
Preskrba krvi s kisikomPovečana kisikacija krviManjša kisikacija krvi, zmanjšan pretok kisika
Aktivne mišiceDiafragma, mišice prsnega koša, medrebrne mišiceMišice prsnega koša, trebušne mišice (predvsem pri močnem izdihu)
PoslediceBoljša zaščita pred okužbami, učinkovitejše ogrevanje in vlaženje, aktivacija dušikovega oksidaManjša zaščita pred okužbami, manjše ogrevanje in vlaženje, težave pri dihanju, slabša kisikacija krvi

 

Dodatne negativne posledice dihanja skozi usta so:

  • Suha usta in grlo: pri dihanju skozi usta se zrak neposredno vpihuje v ustno votlino, kar lahko povzroči sušenje sluznice v ustih in grlu. To lahko povzroči nelagodje, draženje in povečano tveganje za okužbe dihalnih poti.
  • Pogostejša vnetja žrela in grla: suha sluznica v žrelu in grlu pri dihanju skozi usta lahko poveča občutljivost na okužbe in vnetja, kar lahko privede do pogostejših vnetij žrela, grla in mandljev.
  • Slabši spanec: suha in dražeča sluznica lahko povzroči smrčanje, motnje dihanja med spanjem (npr. apneja med spanjem).
  • Slabša kakovost govora: dolgotrajno dihanje skozi usta lahko vpliva tudi na kakovost govora. Suha sluznica v ustih in grlu lahko povzroči hrapavost ali hripavost glasu ter težave pri artikulaciji in izgovarjavi besed.
  • Povečano tveganje za zobne težave: Suha usta zaradi dihanja skozi usta lahko povečajo tveganje za zobne težave, kot so karies, zobni kamni in vnetja dlesni, saj se zmanjša naravna zaščita zobne sklenine in sluznice ust.
  • Motnje v ravnotežju tekočin in elektrolitov: Suha sluznica in povečano izhlapevanje vode pri dihanju skozi usta lahko povzročijo neravnovesje v ravnotežju tekočin in elektrolitov v telesu, kar lahko vpliva na hidracijo in splošno zdravje.

Torej več kot dovolj razlogov, da se aktivno iz zavestno učimo dihanja skozi nos. Sam to prakticiram kot sem že opisal v prejšnji domači nalogi.

 

 

Kranj, april 2024

 

Janez Logar,

učitelj AEQ metode 1. stopnje

učitelj AEQ metode dihanja 1. stopnje

psihoterapevt

zakonski in družinski terapevt

 

Literatura:

chatgpt

Ernst, A. in Cijan V. (2021). Učbenik izobraževalnega programa AEQ metode, Učbenik za učitelje AEQ dihanja 1. stopnje

Preberite še:

Dihanje skozi nos je naravni proces, ki ima številne koristi za zdravje in dobro počutje. Zakaj je dihanje skozi nos koristno? Nasprotno od pravilnega dihanja skozi nos je prehitro dihanje, dihanje pretežno z zgornjim delom pljuč in običajno skozi usta. Tako si sami ustvarjamo hiperventilacijo...